FESTIVAL SLOVENSKEGA JAZZA

Cilj organizatorjev Festivala slovenskega jazza je na enem mestu v nekaj dneh predstaviti slovensko jazzovsko ustvarjalnost preteklega leta, ne glede na to, kakšen jazz preigravajo izvajalci. Naj bo to ragtime ali pa najbolj avantgardni jazz - vsi imajo možnost nastopiti na festivalu. Bistveno je, da bomo slišali novo glasbo, zaigrano iskreno, z energijo, z glasbeniki, ki znajo komunicirati med sabo, ki znajo vzpostaviti pristen stik z občinstvom in ki so s ploščo, posneto v preteklem letu, pokazali odločenost narediti korak naprej in na tak način izstopiti iz povprečja. Žal vseh zainteresiranih zasedb ne bomo mogli predstaviti, se bomo pa potrudili, da jih bo na festivalu čim več in da bodo nastopili tisti, ki jih na prejšnjih festivalih še nismo slišali.

O PROJEKTU

Festival slovenskega jazza naj ne deli glasbenikov na bolj ali manj prave jazziste – nasprotno! Naj združuje vse srčne glasbenike, ki le redko dobijo toliko pozornosti, kot si je zaslužijo. Naj bo v ospredju iskreno veselje do igranja, druženje s somišljeniki, pa čeprav s takimi, ki imajo na jazz drugačen pogled, naj bo v ospredju pristen stik s publiko, ki z veseljem sprejema in podpira slovenske jazzovske izvajalce, naj torej festival združuje, ne pa deli.

Na prvem jugoslovanskem festivalu jazza leta 1960 je na Bledu nastopilo kar 35 zasedb. Zavidanja vredni številki se bomo le težko približali, bomo pa organizatorji naredili vse, da festival ohranimo in da ga naredimo zanimivega tako za izvajalce, kot za občinstvo ter tudi za sponzorje. Upamo, da nas bodo v prizadevanjih za lepši jutri slovenskega jazza najprej podprli glasbeniki sami, da bodo vzeli festival za svojega in ga pomagali ponovno postaviti na noge ter mu dati veljavo, ki si jo zasluži.

S selitvijo na Ravne na Koroškem je festival dobil tudi poudarjeno izobraževalno noto. V času festivala potekajo številne izobraževalne prireditve, v katere so vključeni otroci od otroških vrtcev do dijakov ravenskih srednjih šol.

Rezervirajte si tretji oktobrski konec tedna in se nam pridružite na Ravnah na Koroškem. Kot vedno bomo poskrbeli za odlično vzdušje na odru, za njim in pred njim, zagotavljamo odlično publiko, prav tako ne bo manjkala tradicionalna koroška gostoljubnost. Oktober bo za jazz dober!

Zgodovina in pomembni mejniki

Jazzovsko društvo Ljubljana je bilo ustanovljeno daljnega leta 1959. Pripravilo je prvi jazz festival na vzhodnem koncu Evrope – 1. Jugoslovanski jazz festival, ki je potekal med 15. in 18. septembrom 1960 na Bledu. Na njem je nastopilo neverjetnih 35 ansamblov v treh dneh. Ta festival se je leta 1967 preselil v Ljubljano že pod imenom Mednarodni festival jazza. Z gradnjo Cankarjevega doma, ki je potreboval vsebino, so bili člani Jazzovskega društva Ljubljana povabljeni k sodelovanju kot selektorji, vendar kmalu zamenjani. Za slovensko jazzovsko ustvarjalnost je bil to korak nazaj.

Jazzovsko društvo Ljubljana se je nato vrnilo na Bled, kjer je izpeljalo tri festivale v jugoslovanskem okviru, hkrati pa v Ljubljani celih 14 let organiziralo jazzovske večere. Ti so gostovali v klubskih prostorih hotelov Bellevue, Turist in v klubih Metropol in Orto.

Leta 1991 je društvu po dolgih letih prizadevanj uspelo ustanoviti Oddelek za jazz kot »C« smer srednjega glasbenega izobraževanja v Sloveniji. Ta šola deluje v okviru Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana in je doslej izšolala že vrsto jazzovskih glasbenikov, ki so medtem že postali nepogrešljivi ustvarjalci v slovenskem kulturnem prostoru.

21. stoletje

Leta 2003 je bil organiziran 1. Festival slovenskega jazza, ki je nato doživel še sedem ponovitev. Festival slovenskega jazza ni zapiranje v ozek kulturni prostor. Naši mladi jazzovski ustvarjalci redno sodelujejo s kolegi v tujini, to dejstvo pa daje festivalu slovenskega jazza izrazito mednarodni značaj.

Leta 2012 se je Jazzovsko društvo Ljubljana preimenovalo v Jazzovsko društvo, organizacijo 9. in 10. Festivala slovenskega jazza pa je prevzela ekipa programa Jazz Ravne z Raven na Koroškem.

Leta 2015 se festival iz zaprtih prostorov seli (tudi) na prosto. Program zajema obilico izvenfestivalskih dogodkov po vrtcih, šolah in mestnemu jedru, s koncerti po trgih in ulicah pa jazz približuje povsem novi publiki.