Zlati sponzor

© Jazz Ravne 2007-2018

 
Kaj prinaša nova (in vedno prva) številka edinega slovenskega občasnika o jazzu?
Naj orkester zaigra

Z letošnjo, že tretjo tematsko, sicer pa že peto številko Jazzopisa, znova izpostavljamo po­men jazzovske glasbe, ki v primerljivo velikih evropskih državah nima izključno sebi po­svečenega glasila. Bogat program Festivala slovenskega jazza in abonmajskega cikla Jazz Ravne, pa tudi zelo dobra obiskanost koncertov dokazujeta, da centralizacija kultu­re v prestolnici ni nujno pravilo. Tudi manjša mesta, kakršno je Ravne na Koroškem, kjer že dobro desetletje potekajo kakovostni, raznoliki in vzgojno-izobraževalni glasbeno-umetni­ški programi, lahko postanejo središče jaz­zovske glasbe, ki je ne le sprejeta, temveč – še pomembneje – razumljena. Navsezadnje je slovenski jazz tudi vzniknil na tako imenova­nem obrobju, ko je leta 1922 Tržačan Miljutin Negode ustanovil prvo zasedbo, s katero je, med drugim, preigraval tudi jazz.

Naslednji pomembnejši mejnik v zgodovini slovenskega jazza predstavlja leto 1945, ko je bil ustanovljen Plesni orkester Radia Ljubljana, predhodnik današnjega Big Banda RTV Slove­nija. Za to gre največ zaslug pripisati Bojanu Adamiču, medtem ko je glasbo omenjenega or­kestra v svet ponesel Jože Privšek, ki je vodenje prevzel leta 1961. Orkester deluje neprekinjeno vse od ustanovitve, čeprav swing, ki ga tesno povezujemo prav z big band zasedbami, nima več enake veljave kot nekoč. Kljub temu v Slo­veniji zadnje desetletje, morda več, beležimo razmah ljubiteljskih big bandov, zato smo se odločili letošnjo številko v celoti posvetiti prav njim, kar sovpada s predstavitvijo lani posne­tega dokumentarnega filma Jumbo Big Band, ko so se ljubljanski, zagrebški in beograjski orkester po skoraj treh desetletjih ponovno znašli na istem odru. Na naslednjih straneh tako lahko prebirate o Celjskem Plesnem Or­kestru Žabe, Big Bandu GveriLLaz, Big Bandu Krško, Big Bandu RTV Slovenija, Jazz Punt Big Bandu in New Times Big Bandu Šmihel.

Ker pa orkester dobro zveni le pod srčno, a strogo dirigentsko palico, smo o vodenju tako številne zasedbe povprašali Lojzeta Krajnčana in Gordano Buh Žgajner ter njun pogled do­polnili z razmišljanjem Nine Strnad in Blaža Vrbiča, dveh vokalistov, povezanih z orkestri. Tudi drugi sodelujoči so tako ali drugače po­vezani z orkestrsko glasbo, ki je zvočno bo­gata. Magična. Navsezadnje z njeno pomočjo najlažje doživimo mogočnost zvoka, ki nas, če mu le znamo prisluhniti in se mu prepustiti, notranje spremeni. Orkestri imajo v našem okolju dolgo tradicijo in prav v Sloveniji poteka največji festival big bandov v Srednji Evropi, MareziJazz, zato je prav, da tovrstno glasbo ohranjamo živo. Predstavlja korenine vsem umetniškim izrazom, s katerimi se kot glas­beniki ali poslušalci srečujemo dandanes in tudi tistim, s katerim se bomo srečevali čez sto ali tisoč let. Je del naše zgodovine in zato tudi prihodnosti.

Nina Novak,

urednica

Kje lahko kupim Jazzopis? 

Nikjer. Jazzopis je še vedno brezplačnik. Če ga želite prejeti v vaš poštni predal, pošljite sporočilo z vašim naslovom na JazzRavne@gmail.com  in z veseljem vam ga bomo poslali. Ponudba velja do porabe razpoložljivih izvodov.

Digitalni izvodi Jazzopisa:

Številka 1, 2011

Jazzopis2Naslovna.jpg

Številka 1, 2014

Jazzopis3Naslovna.jpg

Številka 1, 2017

Jazzopis4Naslovna.jpg

Številka 1, 2018 

Jazzopis 2019 št. 5

Številka 1, 2019 

(še ni na voljo)

Izid Jazzopisov so doslej omogočili:

ORGANIZATORJI

Jazz Ravne

Jazzovsko društvo

Jazzetna

SPONZORJI

Adriatic Slovenica

Aleš Čurič

SOORGANIZATORJI

KMKC Kompleks

ZKŠTM Ravne na Koroškem

Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika

Glasbena šola Ravne na Koroškem

Zavod Petida

KD Svitanje

DISTRIBUTERJI

Buča

Mestna knjižnica Ljubljana

PARTNERJI
Ljubljanski grad

SAZAS

MEDIJSKI PODPORNIKI
Odzven

Večer

Val 202

Radio Koper

Koroški radio

Radio Agora

Radio Prlek

ETV

Za podporo pri izidu Jazzopisa se zahvaljujemo entuziastom in aktivistom, ki verjamejo v kulturo ter literaturo, med katerimi še posebno izstopajo Korošice iz neformalnega prostovoljnega gibanja Radmance.