Kaj prinaša nova (in vedno prva) številka edinega slovenskega občasnika o jazzu?
Naj orkester zaigra
Z letošnjo, že tretjo tematsko, sicer pa že peto številko Jazzopisa, znova izpostavljamo pomen jazzovske glasbe, ki v primerljivo velikih evropskih državah nima izključno sebi posvečenega glasila. Bogat program Festivala slovenskega jazza in abonmajskega cikla Jazz Ravne, pa tudi zelo dobra obiskanost koncertov dokazujeta, da centralizacija kulture v prestolnici ni nujno pravilo. Tudi manjša mesta, kakršno je Ravne na Koroškem, kjer že dobro desetletje potekajo kakovostni, raznoliki in vzgojno-izobraževalni glasbeno-umetniški programi, lahko postanejo središče jazzovske glasbe, ki je ne le sprejeta, temveč – še pomembneje – razumljena. Navsezadnje je slovenski jazz tudi vzniknil na tako imenovanem obrobju, ko je leta 1922 Tržačan Miljutin Negode ustanovil prvo zasedbo, s katero je, med drugim, preigraval tudi jazz.
Naslednji pomembnejši mejnik v zgodovini slovenskega jazza predstavlja leto 1945, ko je bil ustanovljen Plesni orkester Radia Ljubljana, predhodnik današnjega Big Banda RTV Slovenija. Za to gre največ zaslug pripisati Bojanu Adamiču, medtem ko je glasbo omenjenega orkestra v svet ponesel Jože Privšek, ki je vodenje prevzel leta 1961. Orkester deluje neprekinjeno vse od ustanovitve, čeprav swing, ki ga tesno povezujemo prav z big band zasedbami, nima več enake veljave kot nekoč. Kljub temu v Sloveniji zadnje desetletje, morda več, beležimo razmah ljubiteljskih big bandov, zato smo se odločili letošnjo številko v celoti posvetiti prav njim, kar sovpada s predstavitvijo lani posnetega dokumentarnega filma Jumbo Big Band, ko so se ljubljanski, zagrebški in beograjski orkester po skoraj treh desetletjih ponovno znašli na istem odru. Na naslednjih straneh tako lahko prebirate o Celjskem Plesnem Orkestru Žabe, Big Bandu GveriLLaz, Big Bandu Krško, Big Bandu RTV Slovenija, Jazz Punt Big Bandu in New Times Big Bandu Šmihel.
Ker pa orkester dobro zveni le pod srčno, a strogo dirigentsko palico, smo o vodenju tako številne zasedbe povprašali Lojzeta Krajnčana in Gordano Buh Žgajner ter njun pogled dopolnili z razmišljanjem Nine Strnad in Blaža Vrbiča, dveh vokalistov, povezanih z orkestri. Tudi drugi sodelujoči so tako ali drugače povezani z orkestrsko glasbo, ki je zvočno bogata. Magična. Navsezadnje z njeno pomočjo najlažje doživimo mogočnost zvoka, ki nas, če mu le znamo prisluhniti in se mu prepustiti, notranje spremeni. Orkestri imajo v našem okolju dolgo tradicijo in prav v Sloveniji poteka največji festival big bandov v Srednji Evropi, MareziJazz, zato je prav, da tovrstno glasbo ohranjamo živo. Predstavlja korenine vsem umetniškim izrazom, s katerimi se kot glasbeniki ali poslušalci srečujemo dandanes in tudi tistim, s katerim se bomo srečevali čez sto ali tisoč let. Je del naše zgodovine in zato tudi prihodnosti.
Nina Novak,
urednica
Kje lahko kupim Jazzopis?
Nikjer. Jazzopis je še vedno brezplačnik. Če ga želite prejeti v vaš poštni predal, pošljite sporočilo z vašim naslovom na in z veseljem vam ga bomo poslali. Ponudba velja do porabe razpoložljivih izvodov.
Digitalni izvodi Jazzopisa:
Številka 1, 2011
Številka 1, 2014
Številka 1, 2017
Številka 1, 2018
Številka 1, 2019
Izid Jazzopisov so doslej omogočili:
ORGANIZATORJI
Jazz Ravne
Jazzovsko društvo
Jazzetna
SPONZORJI
Adriatic Slovenica
Aleš Čurič
SOORGANIZATORJI
KMKC Kompleks
ZKŠTM Ravne na Koroškem
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika
Glasbena šola Ravne na Koroškem
Zavod Petida
KD Svitanje
DISTRIBUTERJI
Buča
Mestna knjižnica Ljubljana
PARTNERJI
Ljubljanski grad
SAZAS
MEDIJSKI PODPORNIKI
Odzven
Večer
Val 202
Radio Koper
Koroški radio
Radio Agora
Radio Prlek
ETV
Za podporo pri izidu Jazzopisa se zahvaljujemo entuziastom in aktivistom, ki verjamejo v kulturo ter literaturo, med katerimi še posebno izstopajo Korošice iz neformalnega prostovoljnega gibanja Radmance.
